Manjša občutljivost na rast cen energentov

Do sedaj znane zaloge nafte in zemeljskega plina naj bi človeštvo ob sedanji velikosti porabe porabilo že v tem stoletju. Zalog nafte je po ocenah strokovnjakov še za 40 do 60 let, zalog zemeljskega plina pa za 70 let. Nekoliko večje so svetovne zaloge premoga in te naj bi znašale za 200 let. Vse večji porabnici fosilnih goriv postajata Kitajska in Indija, ki zaradi svojih potreb tudi po drugih surovinah, na primer cementu in jeklu, vplivata na zviševanje cen le teh. Zaradi naraščanja porabe nafte v prej omenjenima državama, pa tudi v državah EU, to dejansko pomeni, da bodo zaloge izčrpane prej, kot je predvideno. Glede na to, da je scenarij znan in vemo, kaj se bo zgodilo, pasivno čakanje nima smisla.

Cena sodčka nafte je že davno presegla magično mejo100 $ in bo po napovedih znašala v povprečju 133 $ za sodček v letu 2008; še leta 1999 pa je bila cena sodčka 10 $!

Znanstveniki intenzivno raziskujejo nove vire energije, jedrsko fuzijo na primer. Izraba obnovljivih virov postaja vse pomembnejše vprašanje. V Evropi lahko v mnogo primerih, predvsem kar se tiče ogrevanja stavb, fosilna goriva zamenjamo z domačim energijskim virom, to je biomaso. A vendar obstajajo tudi enostavnejše možnosti. Sem prav gotovo sodi povečanje energijske učinkovitosti. Zmanjšanje toplotnih izgub s toplotno izolacijo stavb zmanjšuje potrebo po energijskih virih, s tem pa se zmanjša tudi občutljivost na podražitve energentov zaradi vplivov na svetovnih trgih.

Z obnovami stavb se nadgrajuje tudi njihova izolacija, kar bo v EU po nekaterih ocenah do leta 2010 pripomoglo do prihranka 14,6 milijard € na leto, do leta 2015 pa kar 28,1 milijard €. Ti prihranki pa se lahko ponovno investirajo, kar jasno pomeni dodatno odpiranje in ohranjanje delovnih mest. Po podatkih organizacije EURIMA, da naj bi bili ti učinki primerljivi s 530.000 novimi delovnimi mesti.