Pozitiven vpliv na klimatske spremembe

Zemlja se segreva zaradi izpustov toplogrednih plinov v ozračje. Ti plini so vodni hlapi (H₂O), ogljikov dioksid (CO₂), metan (CH₄), didušikov oksid (N₂O) in še nekateri drugi. V ozračju delujejo kot zaščitna plast, ki preprečuje ohlajevanje Zemlje zaradi sevanja toplote v vesolje. Verjetno ste že marsikdaj opazili, da so bila zimska jutra po nočeh brez oblakov mnogo hladnejša, kot tista po oblačnih nočeh. Ker ni bilo oblakov, se je zemeljska površina ponoči hitreje in bolj ohladila. Iz tega vidika so toplogredni plini koristni, saj bi bila brez njih povprečna temperatura na Zemlji bistveno nižja, povprečno pa -33ºC. V takšnih razmerah pa bi bilo življenje na Zemlji zelo težavno. Problem je nastal, ko so se zaradi vplivov človekovih dejavnosti izpusti v ozračje začeli hitreje povečevati.

Izmed toplogrednih plinov v ozračju je najpomembnejši ogljikov dioksid. Veliko ga nastaja z izgorevanjem fosilnih goriv in biomase. Ogljikov dioksid, ki nastane pri gorenju biomase, se prej ko slej ponovno vrne v biomaso in ker bi se ravno tako sprostil pri trohnenju biomase, kar pomeni, da je ogljikov dioksid iz tega vira nevtralen. Problematičen je predvsem tisti ogljikov dioksid, ki nastaja zaradi izgorevanja fosilnih goriv. Ta goriva so nafta in njeni derivati, premog, zemeljski plin. Njihova razpoložljivost je omogočila industrijski razvoj in uporabo mnogih novih dobrin, osebnih avtomobilov ipd.

Ogljik, ki se je milijone let skladiščil v fosilnih gorivih se je zaradi izgorevanja vrnil v ozračje v nekaj stoletjih. Količina toplogrednih plinov se je v tem, z geološkega gledišča kratkem času, bistveno povečala in začel se je proces klimatskih sprememb. Če tega procesa ne bomo zaustavili ali vsaj upočasnili, nas čakajo nepredvidljive posledice v obliki neurij, suš, poplav in podobnih ujm.

Vse večja poraba energentov pa je povezana tudi s tveganji prevoza teh energijskih virov, katerih posledice so lahko včasih katastrofalne.